Pegaz za družine

Je terapevtski program za družine z otroki s posebnimi potrebami.

Tako kot znameniti mitološki krilati konj Pegaz®, ponuja tudi istoimenski terapevtski družinski program »Pegaz« veliko koristnega in poučnega za otroke, mladostnike in odrasle s posebnimi potrebami ter za njihove družine. Poudarek je na aktivnostih in terapiji s pomočjo konja~, ki predstavljajo izjemno priložnost za celostno obravnavo oseb s posebnimi potrebami. Konj namreč s svojim gibanjem pozitivno deluje na razvoj senzomotoričnih spretnosti in kompetenc, kot pomočnik in član terapevtskega tima pa zaradi svojih značajskih lastnosti in načina vedenja prispeva tudi k doseganju pozitivnih sprememb na posameznikovem psihosocialnem, komunikacijsko-socializacijskem in kognitivno-izobraževalnem področju.

Program ponuja tudi pedagoško-doživljajske in zabavno sprostitvene doživljajske aktivnosti s konji ter izbirne dodatne dejavnosti za vso družino.

• Oblika programa: celodnevni, 3-dnevni in 5-dnevni
• Število udeležencev: 1 do 2 družini
• Prehrana: je vključena
• Nočitve: niso vključene
• Izbirne dodatne dejavnosti: vsak dan 4 ure oziroma po dogovoru (pri 3 in 5- dnevnem programu)

®Pegaz (grško: Πήγασος, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije in je znan tudi kot simbol pesništva. Je sin boga Pozejdona in boginje Meduze. Znan je mit o tem, kako je Pegaz z udarcem kopita ob skalo znižal goro Helikon in ustvaril vodni izvir Hippokrene, kjer naj bi se kasneje srečevale nimfe. Ko je Pegaz ustvaril izvir vode (voda je simbol življenja in preporoda), je opravil junaško dejanje v dobro človeštvu. Podaril mu je ključ do skrivnosti in vira življenja ter posvetnih užitkov, kot so čutnost, poezija, lepota, radoživost ...

Za slovenski prostor je Pegaz pomemben, ker je po legendi z udarcem kopita odprl vrelec mineralne vode Roitschocrene v Rogaški Slatini.

Nekaj besed o aktivnostih in terapiji s pomočjo konja

Sistematični razvoj področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja (Equine Assisted Activities/Equine Assisted Therapy) se je pričel v 50. letih 20. stoletja, ko so zdravniki in fizioterapevti začeli odkrivati izjemno pozitivne učinke konjevega gibanja na človekov gibalni, živčni in mišični sistem. Plaz raziskav je sprožil neverjetni uspeh mlade danske jahačice Liz Hartel, ki je kljub preboleli otroški paralizi in posledični paraliziranosti na olimpijskih igrah leta 1952 osvojila srebrno medaljo v konkurenci z »zdravimi« jahači.

Terapijo s pomočjo konja so najprej izvajali predvsem za osebe z motnjami, težavami ali poškodbami gibalnega in živčno-mišičnega sistema. Strokovnjaki so kmalu začeli beležiti tudi druge blagodejne učinke, ki jih konj lahko vnaša v posameznikovo življenje in delovanje, ne le na telesnem, temveč tudi na psihosocialnem in kognitivnem področju. Možnosti za različne oblike obravnav s pomočjo konja so se skokovito razvijale, prav tako se je širil tudi krog potencialnih uporabnikov tovrstnih storitev.

V razvitejših evropskih državah področje aktivnosti in terapije s pomočjo konja danes že predstavlja pomembni del medicinske, pedagoške in psihosocialne obravnave oseb z motnjo v duševnem razvoju, oseb s težavami v duševnem zdravju, oseb z vedenjskimi motnjami, socialno ogroženih in socialno izključenih oseb, oseb z boleznimi centralnega in perifernega živčnega sistema, oseb z boleznimi gibalnega aparata, oseb, ki potrebujejo rehabilitacijo po nesreči ali možganski kapi ...